KAKO LAHKO SEBI IN DRUGIM POMAGAM V STISKI?

Stresni dogodki so neizogiben del vsakega življenja, na njih pa se vsak posameznik odziva drugače. Nekomu bodo stopile solze v oči in bo zablokiral, spet drugi bo najprej stopil v akcijo in razmišljal šele kasneje. Vsi odzivi so popolnoma normalni in pomembno je, da se zavedamo naše različnosti. Vsekakor pa je potrebno močna čustva predelati – eni prej, eni kasneje. Če se boste pri težki preizkušnji (ali pa na navidezno povsem navaden dan) znašli v stiski ali jo boste prepoznali pri bližnjih, ponujamo nekaj nasvetov, kako si lahko pomagate sami, kako ste lahko v oporo bližnjim in kam se lahko obrnete po pomoč, če bo stiska prehuda.

KAKO SI LAHKO POMAGAM SAM?

🌿 Dovolim si čutiti, karkoli čutim: strah, jezo, nemoč, žalost, otopelost … Ob takih dogodkih je to povsem običajno.

🌿 Povežem se z bližnjimi. Če v stiski nismo sami, takoj postane manjša. Iskren pogovor, morda tudi pisanje dnevnika, lahko pomaga, da lažje prebrodimo trenutke krize.

🌿 Poskusim poskrbeti za telesno zdravje, kolikor mi to okoliščine omogočajo: redni obroki, dovolj spanca in zmerna telesna aktivnost bodo pripomogli k boljšemu počutju.

🌿 Vzamem si čas za sproščanje. Čeprav se zdi, da v kriznih situacijah ni časa zanj, ga ravno takrat najbolj potrebujemo. Včasih pomagajo že kratke dihalne vaje, vizualizacija prijetnega kraja, vaja čuječnosti, poslušanje glasbe … bolje, kot se počutim, bolje se lahko spoprimem s situacijo in sem v oporo tudi bližnjim.

🌿 Omejim spremljanje novic na tisto, kar je nujno potrebno in zame relevantno. Vedno nove podobe in ponavljanje istih neprijetnih novic lahko povečuje stisko. Pomembno je biti obveščen, pretirana izpostavljenost informacijam pa je nepotrebna in obremenjujoča.

🌿Enako velja za spremljanje družbenih medijev, kjer načeloma spremljamo prijetne teme, vendar se nam hitro lahko zazdi, da so življenja drugih posuta z rožicami, medtem ko mi trpimo. Ta občutek je sicer lažen, ker so na družbenih omrežjih izpostavljeni le najboljši trenutki in ne vidimo vsega, kar je v ozadju. Vendar pretirana izpostavljenost takim vsebinam pogosto lahko poglobi našo stisko (čeprav jo morda na prvi pogled omili, ker nas za nekaj časa zamoti).

🌿 Vadim potrpežljivost. Neprijetna čustva lahko trajajo dlje časa ali pa šele ‘pridejo za tabo’ nekaj časa po stresni situaciji, kar je normalno. Sočutje do sebe in bližnjih je ključnega pomena, saj vsak potrebuje svoj čas za predelavo dogodka.

KAKO SEM LAHKO V OPORO BLIŽNJEMU?

🌿 Jasno, a nevsiljivo ponudim podporo in pomoč: fizično, materialno in psihično.          
Naj bližnje osebe vedo, da se lahko nate zanesejo. Če veš, da v tvojem okolišu biva kdo, ki je osamljen, preveri, če kaj potrebuje. Pogovor je prav tako pomemben kot fizična pomoč, včasih je dovolj že, da pozorno prisluhnemo. Naj ti ne bo neprijetno ob žalosti, strahu in nemoči drugega – že tvoja prisotnost pomaga.

🌿 Sogovornika aktivno poslušam in manj govorim.           
Pomembno je, da prepoznaš in sprejmeš sogovornikova čustva. Primer: »Razumljivo je, da se tako počutiš.« »Težko si predstavljam, kaj prestajaš, ampak sem tukaj zate.« »Lahko kaj storim, da ti pomagam?«      

🌿 Ne zmanjšuj teže dogodka in ne govori stvari zato, da bi zmanjšal svojo stisko. Stavki v stilu: »Vse bo v redu, saj sploh ni tako hudo.« »Pri sosedih je bilo še huje.« »Ne misli zdaj na to, nehaj se jokat.« niso primerni in lahko stisko sogovornika še povečajo, ker dobi občutek, da pretirava.

🌿 Pogovor z otrokom: otroku zagotovimo varen prostor in povemo, da bomo odrasli poskrbeli, da je na varnem. O okoliščinah mu povejmo toliko, kot ga zanima in razlago prilagodimo njegovi starosti. Če je možno, čimprej uvedemo nazaj običajno rutino hranjenja, spanja in igre, saj to poveča občutek varnosti. Pokažemo jim pozitivne primere (kako si ljudje pomagajo, gasilci in prostovoljci rešujejo ipd.) in omejimo senzacionalistično poročanje ter nazorne slike nesreč.

🌿 POMEMBNO: če stiska bližnjega presega tvoje zmožnosti, se obrni na strokovno pomoč.

KAM SE LAHKO OBRNEM PO POMOČ?

🌿 TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (med 12. in 20. uro)    
🌿 zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (razpoložljiva 24 h)    
🌿 klic v duševni stiski (01) 520 99 00 (ponoči med 19. in 7. uro)

🌿 spletna stran www.posvet.org    
🌿 spletna stran nacionalnega programa Mira www.zadusevnozdravje.si
🌿 spletna stran za otroke in mladostnike www.tosemjaz.net

🌿 regionalni Center za duševno zdravje (seznam najdete na povezavi)   
🌿 študentske psihološke svetovalnice (kontakti na spletnih straneh univerz)

Skavti se lahko po pomoč, usmeritev ali nasvet lahko obrnete na nisi.sam@skavti.si.     
Nekaj nasvetov, kako si pomagati v stiski, najdeš tudi na portalu Skavt, kako si?: https://skavt-kako.si/.

VIRI IN DODATNE INFORMACIJE:

https://www.gov.si/teme/prva-psiholoska-pomoc/

https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSZR/Publikacija/Zgibanke/prirocnik_psihosocialna_pomoc_2016_vsebina_za_tisk.pdf

https://www.rtvslo.si/slovenija/pomembno-je-da-si-prezivel-ni-primerna-tolazba-cloveku-ki-je-utrpel-izgubo/677257

https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/psiholoska-prva-pomoc/

https://svetovalnicakameleon.si/2021/02/psiholoska-prva-pomoc/

https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-se-z-otroki-pogovarjati-o-naravnih-nesrecah.html

https://siol.net/novice/slovenija/custvena-prva-pomoc-kako-biti-v-oporo-zrtvam-naravnih-nesrec-612866

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *