SOVZGOJA - Katja Repanšek in Jakob Mali
Glede na starost in zrelost v skupini poiščemo podobnosti in razlike med fanti in puncami.
Kako se med seboj razlikujemo? Kako se med seboj dopolnjujemo? Kaj doprinesemo v skupino?
Poiščimo najbolj pogoste stereotipe glede spolov: česa fantje/punce ne počnejo? Kaj počnejo? Ali to zares drži? Ali imamo pri skavtih prostor, da se lahko preizkusimo tudi v aktivnostih, ki niso najbolj stereotipne za določen spol?
Konflikt ne pomeni konec odnosa, ampak nam daje priložnost za pogovor in rast. Preko predlaganih dejavnosti spoznajmo značilnosti asertivne komunikacije in spodbudimo udeležence, da jo zavestno vnašajo v vsakdanje odnose. Učimo se tudi spoštljivega postavljanja in upoštevanja mej.
Pomembno pri aktivnostih je, da najprej vzpostavite varen prostor. Kaj narediti, da ga zagotovimo, je odvisno od konteksta in situacije, vendar pa sta osnovna koncepta, ki ju moramo upoštevati, vedno ista: spoštovanje in zaupanje. Varen prostor je okolje, kjer lahko udeleženci udobno izrazijo svoje ideje, vprašanja in pomisleke, kjer so vsi spoštovani in skrbimo, da pogovor poteka brez diskriminacije in nasilja v kakršni koli obliki. Za to smo odgovorni mi kot voditelji in celotna skupina. Pravila je smiselno s skupino ponoviti pred vsako aktivnostjo, po bolj intenzivnih aktivnostih ali debatah pa tudi pozorno spremljajmo udeležence, saj se lahko dodatna vprašanja, tudi morebitna stiska, pojavijo šele z zamikom. Če bodo v pogovorih prišle na dan tudi kakšne težje teme, je smiselno o tem obvestiti tudi starše, da bodo pripravljeni, če bodo otroci želeli pogovor nadaljevati doma (predvsem pri mlajših otrocih).
Pravila:
Kot del skupine:
– ohranjam, vadim in spodbujam spoštovanje do vseh članov,
– poslušam in sem polno prisoten,
– dam možnost drugim, da spregovorijo,
– sem pozoren na čustva drugih ljudi,
– se vzdržim besed in dejanj, ki bi lahko prizadela druge in povzročila, da se počutijo izključene,
– v skupini ne razkrivam informacij o drugih članih svoje skupine,
– o stvareh, ki se jih pogovarjamo znotraj skupine, ne govorim drugim,
– ko se tebi ali komu drugemu nekaj zdi neprijetno, brez oklevanja spregovori in o tem povej voditelju ali drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš.
Kot voditelj:
– pripravim jasne smernice za spodbujanje spoštovanja in odprtosti za vse, v skupini pa se skupaj dogovorimo, kako se jih bomo držali,
– ustno povem, da je naš prostor varen za vse, ki želijo sodelovati in poudarim pomen zaupnosti,
– sem pozoren na svoj pristop k vodenju in zagotovim, da so vsi člani slišani,
– se zavedam dogajanja v naši skupnosti in svetu, ki lahko vplivajo na člane moje skupine,
– se izogibam posploševanju,
– sem pripravljen prilagoditi svoj program, če skupina začne zelo globok pogovor in potrebuje več časa, da pride temi do dna,
– načrtujem, kako bom podprl člane skupine, da spregovorijo ali poiščejo podporo, če se ne počutijo varne.
Aktivnosti po vejah
TO SEM JAZ
TRAJANJE | 90 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | 5 – 20 udeležencev |
NAMEN | Spoznavanje sebe in drugih članov skupine. |
KRAJŠI OPIS | Udeleženci izdelajo osebno izkaznico in se z njo predstavijo. Tako dobijo uvid o sebi in spoznavajo značilnosti drugih članov skupine. |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Vprašalnik oz. osebna izkaznica, listi in pisala za vsakega udeleženca. Nežna, pozitivna glasba za vzdušje v ozadju. |
POTEK | Dejavnost poteka tako, da vsak udeleženec izpolni vprašalnik oz. osebno izkaznico. Ko jo sestavi, se z njeno pomočjo predstavi ostalim. Sledi razprava. V pomoč so lahko naslednja vprašanja: Ali sem odkril kaj novega? Kaj smo izvedeli drug o drugem? Se moje potrebe razlikujejo od potreb drugih? Zakaj? Smo si v čem vseeno podobni? |
PRILAGODITVE | Vprašanja spreminjamo po želji. Namesto osebne izkaznice lahko udeleženci oblikujejo osebni grb, kjer se izrazijo z risanjem. |
OPOMBE | S spoznavanjem sebe in drugih lažje stopamo v kakovostne medosebne odnose, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje posameznika. Več o teh najdemo v zaključni publikaciji Mladinsko delo in zdrav življenjski slog, kjer je objavljena strokovna vsebinska podlaga. |
VIR | Priročnik Zdrav kot vidra, stran 260 |
Primer osebne izkaznice (dodamo lahko tudi kvadrat za sliko ali risbo osebe):
1. Ime:
2. Kaj najraje počneš, ko dežuje?
3. Kaj želiš početi v življenju?
4. Koliko časa preživiš s prijatelji?
5. Kdo je tvoj idol?
6. Kaj bi v življenju najmanj pogrešal/a?
7. Kaj potrebuješ, da si srečen/a?
8. Katera barva ti je najljubša?
9. Komu najbolj zaupaš?
10. Moja definicija svobode je:
11. Asociacije na besede: družina, postelja, zdravje, tema, zakon, šivanka, telo, vrata, morje, srce, izdaja, ogledalo, stres, sreča.
12. Moj življenjski moto je:
KLOPKA DOBRIH MISLI
TRAJANJE | 15-30 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | 5 – 20 udeležencev |
NAMEN | Krepitev samozavesti in samopodobe. Spodbujanje pozitivnega odnosa do drugih. |
KRAJŠI OPIS | Udeleženci si podajajo klopko in si izrekajo pohvale in pozitivne misli. |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Klopka volne ali druge vrste vrvice. |
POTEK | Udeleženci se postavijo v krog. Razložimo navodila in začnemo dejavnost s pohvalo ali pozitivnim komentarjem ter podamo klopko udeležencu, ki mu je bila pohvala namenjena. Konček klopke obdržimo pri sebi. Ko udeleženec ujame klopko, naredi enako za drugega udeleženca, mu poda klopko ter zopet obdrži konček. Dejavnost nadaljujemo, dokler ne nastane mreža. Mrežo lahko na koncu s pomočjo klinov zapičimo v tla in fotografiramo skupaj z udeleženci. |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Dejavnost je primer zaključka daljše dejavnosti, kjer so se udeleženci imeli priložnost dobro spoznati in sodelovati. Izvajalec naj bo pozoren, da se dobre misli podajajo vsem udeležencem, da se nobenega ne izpusti. |
VIR | Priročnik Zdrav kot vidra, stran 262 |
ZRCALO
TRAJANJE | 15-30 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | 6 – 24 udeležencev |
NAMEN | Krepitev samozavesti in samopodobe. Spodbujanje pozitivnega odnosa do drugih. |
KRAJŠI OPIS | Udeleženci si med seboj podelijo iskrene pohvale, pozitivne misli in želje. |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | List papirja z imenom udeleženca (nosil ga bo na hrbtu). Pisala (naj bodo mehka, da ne preluknjajo papirja med pisanjem, in ne premokra, da ne pustijo sledov na oblačilih). Lepilni trak. |
POTEK | Vsakemu udeležencu na hrbet nalepimo papir z njegovim imenom. Udeleženci se sprehajajo drug do drugega in si na papir na hrbtu napišejo vsaj eno iskreno pohvalo, pozitivno misel ali željo ter se pod njo podpišejo. Ko vsi zaključijo, vsak sname svoj list in ga pospravi. Prebere ga lahko takoj, lahko pa se skupina dogovori, da odprejo svoje liste kasneje (npr. ko se vrnejo domov po večdnevnem dogodku). |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Dejavnost je primerna za daljše dejavnosti, kjer so se udeleženci imeli priložnost dobro spoznati in sodelovati. |
VIR | Priročnik Zdrav kot vidra, stran 263 |
MEŽIKAM TI
TRAJANJE | 10 – 15 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | Vsaj 11 do 30 udeležencev |
NAMEN | Z igro otroci premagajo strah pred očesnim kontaktom. Z igro se tudi vadimo v pozornosti. |
KRAJŠI OPIS | Fant varuje svoje dekle pred tem, da jo z mežikanjem “osvoji” drug fant in obratno. |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Dovolj prostora za izvedbo dejavnosti. Igro lahko izvedemo tudi s pomočjo stolov. |
POTEK | Razdelimo se v mešane pare, fantje so angeli deklet in stojijo v zunanjem krogu. Dekleta se postavijo pred njih v notranji krog. Fantje morajo gledati v pete dekleta pred seboj, tisti, ki je sam pa eni izmed njih pomežikne. Ta se mora hitro izmakniti in steči k njemu. Če jo fant, ki stoji zadaj ujame, ji ni uspelo in mora tisti, ki je sam še poskušati. Če pa je dekletu uspelo »pobegniti«, je sedaj na vrsti »njen« fant, da z mežikom pridobi naslednje dekle. Po nekem času se lahko vloge zamenjajo in dekleta stopijo v zunanji krog, fantje pa ostanejo v notranjem. Po zaključku dejavnost vrednotimo s pogovorom o počutju v eni in v drugi vlogi. |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Ključno pri programih za krepitev spolnega zdravja je razvijanje osebnih veščin za kakovostne medosebne odnose. Dejavnost je dober uvod v pogovor o moški in ženski spolni vlogi. V primeru bolj ali manj homogene skupine udeležencev (veliko fantov ali deklet) lahko igro ovrednotimo tudi zgolj skozi vidik vzpostavljanja očesnega kontakta, telesnega stika in komunikacije na splošno. O osnovnih definicijah v okviru spolnega zdravja naj se izvajalec predhodno pouči v zaključni publikaciji Mladinsko delo in zdrav življenjski slog, kjer je objavljena strokovna vsebinska podlaga na temo spolnega zdravja. |
VIR | Priročnik Zdrav kot vidra, stran 236 |
SRČKOV PLES
TRAJANJE | 20 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | 10 – 30 udeležencev |
NAMEN | Ozavestiti počutje ob stiku z nasprotnim spolom. |
KRAJŠI OPIS | Fantje in dekleta dobijo listke s polovico para, nato pa morajo na znak poiskati svoj par in z njim zaplesati. |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Listki (po parih so zapisani znani pari iz risank, filmov, znanih oseb). |
POTEK | Fante postavimo na eno stran, dekleta pa na drugo stran oz. drugo polovico kroga. Fantom razdelimo listke z eno polovico parov, ki so zapisani na listkih, dekletom pa drugo polovico. Na pisk ali drug znak se morajo pari čim hitreje najti in začeti plesati. Par, ki se zadnji najde, izpade. Nato se fantje in dekleta spet postavijo vsak na svojo stran, ponovno jim razdelimo listke. Proces se nadaljuje, dokler ne dobimo zmagovalnega para. Sledi pogovor o tem, kakšen je odnos med moškim in žensko, sta lahko le prijatelja, kako iz prijateljstva preide odnos v ljubezenski odnos, ali ima ljubezenski odnos več stopenj, kakšne so te stopnje… Udeleženci razmislijo tudi o tem, kako so se počutili ob plesu z osebo nasprotnega spola. Jim je bilo nelagodno ali so bili sproščeni? So si želeli, da bi bil njihov plesni partner nekdo drug ali jim je bil njihov partner všeč? To razmišljanje lahko delijo z drugimi ali pa ga zadržijo zase (ocenimo, kaj je bolje glede na starost udeležencev in poznavanje udeležencev med seboj). |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Ključno pri programih za krepitev spolnega zdravja je razvijanje osebnih veščin za kakovostne medosebne odnose. Dejavnost je dober uvod v pogovor o moški in ženski spolni vlogi. V primeru bolj ali manj homogene skupine udeležencev (veliko fantov ali deklet) lahko igro ovrednotimo tudi zgolj skozi vidik vzpostavljanja očesnega kontakta, telesnega stika in komunikacije na splošno. O osnovnih definicijah v okviru spolnega zdravja naj se izvajalec predhodno pouči v zaključni publikaciji Mladinsko delo in zdrav življenjski slog, kjer je objavljena strokovna vsebinska podlaga na temo spolnega zdravja. |
VIR | Priročnik Zdrav kot vidra, stran 234 |
MOJE MEJE
TRAJANJE | 10 – 15 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | 8 – 20 udeležencev |
NAMEN | Udeleženci izkusijo, da ima vsak svojo osebno mejo – pozitivna samopodoba pomeni postavljanje meja in skrb zase. |
KRAJŠI OPIS | Udeleženci z gibanjem preizkušajo svoje osebne meje, kako blizu mu lahko pride druga oseba. |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Dovolj prostora za izvedbo dejavnosti. |
POTEK | Udeleženci se postavijo v dve vrsti približno šest korakov narazen, tako da gledajo drug proti drugemu. Vsak mora imeti svoj nasprotni par. Podamo navodilo, da gresta osebi v paru druga proti drugi, čim bliže lahko. Ustavita se, ko jima postane neprijetno. Začnejo naenkrat. Potem poskusimo še enkrat. Vsi iz prve vrste se začnejo približevati, vsi v drugi vrsti pa pokažejo, kdaj se jim je drugi dovolj približal. Potem vlogi še zamenjamo. Povabimo jih, da pri sebi razmislijo, kako so se počutili, ko se jim je nasprotnik približeval in kako so se počutili, ko so se oni približevali drugemu. Če kdo želi, lahko to podeli s skupino. Podamo zaključek, da ima vsak posameznik osebno mejo – spoštuje jo najprej sam (to je del samopodobe), hkrati pa jo spoštujemo tudi pri drugih. Ne smemo pozabiti, da je tudi upoštevanje teh mej del spolnega zdravja. |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Dejavnost je primerna kot uvod v pogovor o postavljanju mej v medosebnih (spolnih) odnosih oziroma spolnosti. Ključno pri programih za dodatno krepitev zdravega življenjskega sloga, torej tudi spolnega zdravja, je razvijanje osebnih veščin in odnosa do sebe, sem sodi tudi razvijanje pozitivne samopodobe. O dejavnikih, ki vplivajo na spolno zdravje mladih, naj se izvajalec predhodno pouči v zaključni publikaciji Mladinsko delo in zdrav življenjski slog, kjer je objavljena strokovna vsebinska podlaga na temo spolnega zdravja. |
VIR | Priročnik Zdrav kot vidra, stran 231 |
KAKO NAREDITI PLAZ
TRAJANJE | 60 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | 8 – 40 udeležencev |
NAMEN | Iskanje skupnih želja in mnenj, reševanje težav in poenotenje odločitev. |
KRAJŠI OPIS | Plaz idej (ideja sproži drugo in ta dve novi ideji in tako naprej) |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Papir in pisala. |
POTEK | Na začetku dejavnosti mora imeti voditelj pripravljeno vprašanje/temo/ impulz za skupino. Potem si vsak udeleženec naredi kratke zapiske na to vprašanje (5–10 minut). V naslednji fazi se združita po dva in primerjata svoje razmišljanje na dano temo. Nato poskušata poiskati skupne imenovalce (10–15 minut). Po štirje gredo skupaj in razpravljajo o izkušnjah pri delu v parih in poskušajo skupno formulirati izjavo na začetno vprašanje (10–15 minut). In nazadnje poskusijo še v skupinah z osmimi člani najti skupno rešitev na začetno vprašanje. Rešitev mora biti taka, da se z njo strinjajo vsi (10–15 minut). Na koncu na plenumu predstavijo rešitve dela skupin, jih uredijo in ovrednotijo. Pri vrednotenju lahko izpostavimo naslednja vprašanja: Kako sem se počutil pri vaji? Ali sem se odkrito pogovarjal z mojimi sogovorniki? Ali je vaja primerna za zbiranje novih idej in odločanje? |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Voditelj naj udeležence razdeli v čim bolj medgeneracijske pare oz. skupine, pri tem pa naj bo pozoren, da vsi enakovredno izrazijo svoje mnenje. |
VIR | Priročnik Tri zajčje naprej, stran 70 |
RAZLIČNOST NAS BOGATI
TRAJANJE | 45 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | vsaj 5 udeležencev, če je skupina zelo velika (50+), so lahko nekateri opazovalci |
NAMEN | Spoznati realnosti različnih generacij, ustvariti prostor za dialog med posamezniki različnih generacij. |
KRAJŠI OPIS | Igra vlog |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Kartončki z identitetami, kreda ali lepilni trak, s katerim označimo začetek igralnega polja. |
POTEK | Udeležencem razdelimo listke, na katerih so napisane njihove vloge, identitete, v katere se morajo vživeti – teh si med seboj tekom prvega dela igre ne kažejo. Vse udeležence povabimo, da se postavijo za štartno črto, ki jo s kredo ali lepilnim trakom označimo na tleh. Postavljamo jim trditve (za nekaj primerov trditev glej prilogo), če na vprašanje odgovorijo pritrdilno, lahko stopijo korak naprej, sicer ostanejo na mestu. Pomembno je, da se vživijo v svojo vlogo in odgovarjajo tako, kot bi lahko odgovorila oseba, katere identiteto posameznik nosi v tej dejavnosti. Ko zaključimo s trditvami, jih povabimo, da se ozrejo naokoli in pogledajo, kje so. Identitete še vedno ne razkrijejo. Nato jih vprašamo, kako se počutijo, kako gledajo svoj položaj v primerjavi z drugimi. Zakaj mislijo, da so pozicionirani, kjer so? Kaj bi lahko naredili, da bi stali kak korak dlje? V zadnjem delu igralci razkrijejo svoje osebnosti, svoje identitete. Skupaj pogledajo položaj posameznikov tudi s tega vidika. Igra odpira prostor za pogovor in spoznavanje razlik med generacijami. Na tem mestu se lahko igralci posedejo v krog in se skupaj pogovorijo o razlikah med predstavniki generacij (t. j. identitetami, ki so jih imeli tekom igre). |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Udeležence cel čas dejavnosti (do zaključnega pogovora) opominjaj, da se vživijo v vlogo/identiteto, ki jim jo določa listek, ki ga imajo. Če je glede na število udeležencev premalo spodaj predlaganih trditev, lahko ali eno identiteto daš več udeležencem ali določeno identiteto postaviš v različna obdobja s pomočjo letnic ali določiš nove identitete. Če kot voditelj meniš, da se tvoja skupina ne bo znala vživeti v spodnje identitete oz. ne bo razumela identitete lahko spremeniš dele identitet, npr. namesto Metelkova (prostor v Ljubljani, kjer se združujejo mladi) lahko uporabiš znan prostor, kjer se v vašem okolju združujejo mladi. Če je vaša skupina dovolj medgeneracijska, lahko trditve prilagodite tako, da vsak nanje odgovarja kot on sam. |
VIR | Priročnik Tri zajčje naprej, stran 83 |
PRILOGE:
Identitete igralcev
- Najstarejša hči v kmečki družini desetih otrok leta 1944.
- Dijak srednje poklicne šole, ki petke skupaj s prijatelji preživlja na Metelkovi.
- Mlad vojak med drugo svetovno vojno.
- Učenec 6. razreda osnovne šole, katerega starši imajo visoko izobrazbo in zadovoljiv mesečni dohodek.
- Upokojenka, ki mesečno prejema 400 eur pokojnine.
- Brezposelni invalid pri starosti 45 let.
- Gimnazijka, hči ločenih staršev, ki izmenično živi pri očetu in mami.
- Študentka medicine leta 1980.
- Mati samohranilka, ki mesečno odplačuje stanovanjski kredit in od očeta svojih otrok ne prejema preživnine.
- Poročen profesor pri 40. letih, ki v lastni hiši živi z ženo in tremi otroki.
- Župnik na majhni vaški kmetiji v nerazvitem delu Slovenije.
- Ovdovela babica, ki živi v domu starejših občanov.
- Mladi brezposelni iskalec prve zaposlitve leta 2011.
- Vajenec pri mizarskem mojstru leta 1970.
- Slovenski politik ob osamosvajanju Slovenije.
- 30-letna neporočena poslanka v državnem zboru
Trditve, s katerimi vodimo igro
Najprej udeležencem povejte naslednja navodila: Dobro poslušajte trditve. Če nanje lahko odgovorite pritrdilno, stopite korak naprej, sicer ostanite na mestu. Na trditve glejte skozi oči identitete osebe, ki ste jo prevzeli v dejavnosti. Če se trditve nanašajo na finančne zmogljivosti in ste otrok, glejte, če vam to lahko omogoči družina.
- Vsak dan si lahko privoščiš polnovreden obrok.
- Imaš osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa (če si ženska), s katerim se brez težav lahko pogovoriš o osebnih težavah.
- Imaš osebo s katero se lahko pogovoriš o osebnih težavah in problemih.
- Ob rojstnem dnevu dobiš darilo, torto ….
- Lahko se kulturno udejstvuješ.
- Tvoji predlogi so slišani.
- V družbi, v kateri živiš, si enakovreden partner.
- Sam odločaš o svoji prihodnosti, o svojem zdravju, sam razpolagaš s svojim denarjem.
- Vsaj enkrat letno si lahko privoščiš oddih na morju ali kakem drugem počitniškem kraju.
- Živiš v miru in te ni strah za lastno življenje.
- Imaš svojo sobo oz. prostor, ki je samo tvoj.
- Imaš brate in sestre, s katerimi se lahko igraš.
- Opravljaš delo, ki si ga vedno želel/a in za katerega si se izobrazil/a.