Za okrajšavo FOMO si verjetno že slišal/a – je okrajšava za pojavljanje strahu pred zamujenim, kar v angleščini imenujemo »Fear Of Missing Out«. Gre za pojav, pri katerem oseba doživlja občutek tesnobe ali nelagodja, ker misli, da zamuja zanimive, vznemirljive ali družbeno pomembne dogodke, ki jih doživljajo drugi. Se ti je to že kdaj pripetilo?
Piše: Maja Karo
Foto: Canva, Pexels
Predstavljaj si situacijo: vsi so ravno ta teden odšli na počitnice na morje, v hribe, tuja mesta … ti pa ostajaš doma. Nekaj dni mineva od carskega tabora in napočil je čas, da s študentskim delom zaslužiš tisti denar, ki ti še manjka do nakupa novega kolesa. Vsak dan torej hodiš delat in ko se po naporni službi v vročini vrneš domov, odpreš družbeno omrežje. Tam te čakajo slike prijateljev, ki potujejo, se potapljajo, plezajo in nasmejani raziskujejo nove kraje in v hipu te stisne nelagodje – zakaj se imajo vsi bolje od mene?
FOMO se torej običajno pojavi, ko posameznik na družbenih omrežjih, v medijih ali v svoji okolici vidi, da se drugi ukvarjajo s prijetnimi aktivnostmi, dogodki ali doživetji, ki jih trenutno sam ne doživlja. To lahko sproži občutke nezadovoljstva, osamljenosti ali manjvrednosti. Simptomi FOMO vključujejo stalno preverjanje družbenih omrežij, strah, da se nekaj pomembnega dogaja, ko oseba ni prisotna, in občutek potrebe po sodelovanju v vseh mogočih dejavnostih, da ne bi kaj zamudil.
Kmalu se lahko začnejo osebi pojavljati neprijetne misli, doživljati lahko začne tudi veliko stisko. Kamorkoli gre, ji je žal, da ni v tistem trenutku še nekje drugje. Če tolažbo oziroma preusmeritev pozornosti spet išče na družbenih omrežjih, se kaj hitro lahko ujame v zanko, da se stiska samo še poveča. Naj spomnimo – na družbena omrežja prav vsi objavljamo svoja prefiltrirana življenja. Objavimo, ko se nam dogaja kaj zanimivega, ko smo na kaj posebno ponosni in imamo res dober dan. In to počnemo prav vsi! V ozadju vseh teh profilov pa so realni ljudje. Ljudje, katerih dnevi so včasih popolnoma dolgočasni, jim gre prav vse narobe, soočajo se z izzivi in stiskami, negotovostjo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Redki objavijo, ko ležijo na kavču in se smilijo sami sebi in bodimo iskreni – take objave navadno nimajo ravno veliko ogledov in všečkov.
Tisti prijatelji, ki ta teden objavljajo slike s potovanja, verjetno prej tri tedne niso objavili ničesar, ker so morali zaslužiti denar in so cele dneve delali. Tisti, ki so objavili, da so uspešno zaključili šolo, so prej verjetno kar nekaj mesecev tiščali glavo v knjige, česar niso dokumentirali vsak dan. Vendar pa imaš od množice ljudi, ki jim slediš, v vsakem trenutku vsaj nekaj takih, ki bodo pokazali, kako uživajo. Tako lahko hitro dobiš varljiv občutek, da so vsi brez težav in brez posebnega truda ves čas dobre volje.
Za obvladovanje strahu pred zamujenim je zato zelo pomembno razvijati zavedanje o lastnih občutkih, postavljati realna pričakovanja in se osredotočiti na lastne želje in potrebe. Si sploh zares želiš potovati na drug konec sveta ali se ti zdi, da bi si to moral želeti, ker to počnejo drugi?
Zagotovo pomaga tudi postavljanje omejitev pri uporabi družbenih omrežij ter osredotočanje na trenutke prisotnosti in lastne izkušnje, namesto neprestanega primerjanja z drugimi. Družbena omrežja namreč namenoma uporabljajo vse možne načine, da jim uporabniki namenijo čim več časa in se pogosto vračajo. Samo pomisli na ogenjčke, zgodbe, ki se iztečejo po 24 urah, dnevne izzive in podobno. Vse to so le triki, ki preusmerjajo tvojo pozornost in FOMO namenoma povečujejo.
In tukaj pridemo do naše druge kratice, JOMO. Označuje stavek Joy Of Missing Out oziroma veselje, da nekaj zamujaš. Opisuje užitek v trenutkih, ko nismo vpleteni v določene dejavnosti in dogodke, brez občutka, da nekaj zamujamo. JOMO lahko prakticiramo tako, da zavestno izbiramo dejavnosti, ki nas resnično veselijo in se ne obremenjujemo s tem, kaj počnejo drugi. Zagotovo najbolj pripomore, da si nastavimo omejitev uporabe družbenih omrežij ali pa si jih celo izbrišemo. Tako nam ostane veliko več časa in pozornosti, ki ju lahko namenimo sedanjemu trenutku, druženju z bližnjimi in tudi s samim sabo. Če tega še nismo vajeni, se lahko lotimo preprostih vaj za krepitev čuječnosti, se odpravimo na sprehod v naravo ali se preprosto prepustimo stvarem, ki nas veselijo (igranje ali poslušanje glasbe, branje, ustvarjalne dejavnosti …). Prav poseben občutek pa je tudi, ko se spet vidiš s prijateljem, ki pride domov s potovanja in namesto tvojih odgovorov »Vem ja, sem videl na storyju« rečeš »A res, kako pa je to izgledalo? Kako si se ob tem počutil? Je bil vzpon naporen?«. Zagotovo vama teme za pogovor ne bo zmanjkalo!
Članek je bil objavljen v društvenem glasilu Skavtič, junij 2024.