SPOLNA DISFORIJA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH Urh Grošelj
Pomembno pri aktivnostih je, da najprej vzpostavite varen prostor. Kaj narediti, da ga zagotovimo, je odvisno od konteksta in situacije, vendar pa sta osnovna koncepta, ki ju moramo upoštevati, vedno ista: spoštovanje in zaupanje. Varen prostor je okolje, kjer lahko udeleženci udobno izrazijo svoje ideje, vprašanja in pomisleke, kjer so vsi spoštovani in skrbimo, da pogovor poteka brez diskriminacije in nasilja v kakršni koli obliki. Za to smo odgovorni mi kot voditelji in celotna skupina. Pravila je smiselno s skupino ponoviti pred vsako aktivnostjo, po bolj intenzivnih aktivnostih ali debatah pa tudi pozorno spremljajmo udeležence, saj se lahko dodatna vprašanja, tudi morebitna stiska, pojavijo šele z zamikom. Če bodo v pogovorih prišle na dan tudi kakšne težje teme, je smiselno o tem obvestiti tudi starše, da bodo pripravljeni, če bodo otroci želeli pogovor nadaljevati doma (predvsem pri mlajših otrocih).
Pravila:
Kot del skupine:
– ohranjam, vadim in spodbujam spoštovanje do vseh članov,
– poslušam in sem polno prisoten,
– dam možnost drugim, da spregovorijo,
– sem pozoren na čustva drugih ljudi,
– se vzdržim besed in dejanj, ki bi lahko prizadela druge in povzročila, da se počutijo izključene,
– v skupini ne razkrivam informacij o drugih članih svoje skupine,
– o stvareh, ki se jih pogovarjamo znotraj skupine, ne govorim drugim,
– ko se tebi ali komu drugemu nekaj zdi neprijetno, brez oklevanja spregovori in o tem povej voditelju ali drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš.
Kot voditelj:
– pripravim jasne smernice za spodbujanje spoštovanja in odprtosti za vse, v skupini pa se skupaj dogovorimo, kako se jih bomo držali,
– ustno povem, da je naš prostor varen za vse, ki želijo sodelovati in poudarim pomen zaupnosti,
– sem pozoren na svoj pristop k vodenju in zagotovim, da so vsi člani slišani,
– se zavedam dogajanja v naši skupnosti in svetu, ki lahko vplivajo na člane moje skupine,
– se izogibam posploševanju,
– sem pripravljen prilagoditi svoj program, če skupina začne zelo globok pogovor in potrebuje več časa, da pride temi do dna,
– načrtujem, kako bom podprl člane skupine, da spregovorijo ali poiščejo podporo, če se ne počutijo varne.
Aktivnosti po vejah:
Vsebina v delu.
TELESNI GRAFITI
TRAJANJE | 45 – 50 minut |
ŠTEVILO UDELEŽENCEV | 4 – 20 udeležencev |
NAMEN | Spoznavanje človeške anatomije. |
KRAJŠI OPIS | Zabavna dejavnost, ki v udeležencih zbudi zanimanje za poznavanje človeškega telesa (s poudarkom na spolnih organih). |
PRIPOMOČKI IN PROSTOR | Plakati, lepilni trak, flomastri (takšni, ki se lahko sperejo). Shematski prikaz moških in ženskih spolnih organov (primer je objavljen v strokovni podlagi o spolnem zdravju – glej opombe). |
POTEK | Pred začetkom zlepimo dva ali več plakatov skupaj. Ta novi (že zlepljen) plakat mora biti dovolj velik, da se lahko nanj uleže eden izmed udeležencev. Naredimo vsaj dva takšna plakata. Na vrh enega plakata napišemo moški in na vrh drugega ženska. Udeležence razdelimo v dve skupini. Če imamo veliko število udeležencev, pripravimo več plakatov in udeležence razdelimo v več skupin (v skupini naj bo največ pet ljudi). Skupina naj nariše podobo moškega ali ženske v naravni velikosti. Lahko je podobna kakšni znani osebi. Tisti, ki imajo žensko telo, narišejo ženske zunanje spolne organe in zraven zapišejo njihova imena. Enako naredi tudi skupina, ki ima moško telo, le da oni rišejo moške zunanje spolne organe. Skupine združimo nazaj v veliko skupino, kjer 242 poročajo. Po poročanju vprašamo udeležence, če je vse zapisano in narisano pravilno in naredimo vse potrebne spremembe (narišemo in opišemo). Sedaj gredo udeleženci spet v majhne skupine (enake prejšnjim) in dobijo plakate s telesi, vendar imajo sedaj drug spol, kot so ga imeli prej. Dorisati morajo še notranje spolne organe. Če imajo udeleženci težave, jim pomagamo z vnaprej pripravljenim shematskim prikazom moških in ženskih spolnih organov. Udeleženci se spet združijo v veliko skupino in ponovno poročajo, mi pa dodamo oz. popravimo, kar je potrebno. |
PRILAGODITVE | / |
OPOMBE | Pogovor o anatomiji spolnih organov je potreben v vseh starostnih obdobjih in mora biti prilagojen znanju in interesom skupine. Predstaviti je potrebno izgled, anatomijo in funkcijo spolnih organov – tako notranjih (pri ženski jajčniki, jajcevod, maternica, maternični vrat in pri moških moda, semenovod, prostata, sečnice) kot zunanjih (pri ženskah nožnica, velike in male sramne ustnice, klitoris in pri moških penis, moda). Pri starostni skupini nad 15 let se lahko vključi tudi pogovor o raznih mitih, povezanih z anatomijo ali fiziologijo spolnih organov in komentira spoznanja, odkritja in prepričanja mladih o spolnih organih, pogovor o spolni disfunkciji, neplodnosti ipd. Pri razlagi anatomije se za lažjo in pravilno predstavo uporablja shematski slikovni material, saj pojmi postanejo manj abstraktni in lažje predstavljivi. Ta model se za poučevanje o varnem spolnem zdravju uporablja predvsem za razlago fiziologije spolnih organov. O osnovni anatomiji spolnih organov naj se izvajalec predhodno pouči v zaključni publikaciji Mladinsko delo in zdrav življenjski slog, kjer je objavljena strokovna vsebinska podlaga na temo spolnega zdravja. |
VIR | Priročnik Zdrav kot vidra, stran 241 |