VPLIV DRUŽBENIH OMREŽIJ NA NAŠE ODNOSE – Mija Repenšek

VPLIV DRUŽBENIH OMREŽIJ NA NAŠE ODNOSE - Mija Repenšek

Pomembno pri aktivnostih je, da najprej vzpostavite varen prostor. Kaj narediti, da ga zagotovimo, je odvisno od konteksta in situacije, vendar pa sta osnovna koncepta, ki ju moramo upoštevati, vedno ista: spoštovanje in zaupanje. Varen prostor je okolje, kjer lahko udeleženci udobno izrazijo svoje ideje, vprašanja in pomisleke, kjer so vsi spoštovani in skrbimo, da pogovor poteka brez diskriminacije in nasilja v kakršni koli obliki. Za to smo odgovorni mi kot voditelji in celotna skupina. Pravila je smiselno s skupino ponoviti pred vsako aktivnostjo, po bolj intenzivnih aktivnostih ali debatah pa tudi pozorno spremljajmo udeležence, saj se lahko dodatna vprašanja, tudi morebitna stiska, pojavijo šele z zamikom. Če bodo v pogovorih prišle na dan tudi kakšne težje teme, je smiselno o tem obvestiti tudi starše, da bodo pripravljeni, če bodo otroci želeli pogovor nadaljevati doma (predvsem pri mlajših otrocih).

Pravila:

Kot del skupine:
– ohranjam, vadim in spodbujam spoštovanje do vseh članov,
– poslušam in sem polno prisoten,
– dam možnost drugim, da spregovorijo,
– sem pozoren na čustva drugih ljudi,
– se vzdržim besed in dejanj, ki bi lahko prizadela druge in povzročila, da se počutijo izključene,
– v skupini ne razkrivam informacij o drugih članih svoje skupine,
– o stvareh, ki se jih pogovarjamo znotraj skupine, ne govorim drugim,
– ko se tebi ali komu drugemu nekaj zdi neprijetno, brez oklevanja spregovori in o tem povej voditelju ali drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš.

Kot voditelj:
– pripravim jasne smernice za spodbujanje spoštovanja in odprtosti za vse, v skupini pa se skupaj dogovorimo, kako se jih bomo držali,
– ustno povem, da je naš prostor varen za vse, ki želijo sodelovati in poudarim pomen zaupnosti,
– sem pozoren na svoj pristop k vodenju in zagotovim, da so vsi člani slišani,
– se zavedam dogajanja v naši skupnosti in svetu, ki lahko vplivajo na člane moje skupine,
– se izogibam posploševanju,
– sem pripravljen prilagoditi svoj program, če skupina začne zelo globok pogovor in potrebuje več časa, da pride temi do dna,
– načrtujem, kako bom podprl člane skupine, da spregovorijo ali poiščejo podporo, če se ne počutijo varne.

Aktivnosti po vejah:

BB in VV

VIRTUALNO DRUŽINSKO DREVO

TRAJANJE	30 – 60 minut
ŠTEVILO UDELEŽENCEV	5 – 20 udeležencev
NAMEN	Udeleženci razmislijo o vrednotah v virtualnem svetu.
KRAJŠI OPIS	Udeleženci narišejo vsak svoje namišljeno družinsko drevo.
PRIPOMOČKI IN PROSTOR	Listi in pisala za vse udeležence.
POTEK	Vsak izmed udeležencev naj nariše svoje namišljeno virtualno družinsko drevo z digitalnimi junaki. V to vključimo like iz risank, filmov, spletne vplivneže ipd. Udeleženci tako sestavljajo svoje želeno družinsko drevo, kasneje pa voditelj vodi pogovor, zakaj je določen lik izbral za očeta, mamo, sestro, partnerja. Katere lastnosti predstavlja in kakšne so njegove vrednote? Pogovorimo se o vzornikih – jih sploh imam, o njih razmišljam? So resnične osebe, s katerimi se lahko pogovorim, kadar sem v dilemi, zagati ali so imaginarne osebe, ki jih idealiziram? Imajo tudi virtualni vzorniki kdaj težave, slab dan?
PRILAGODITVE	/
OPOMBE	/
VIR	Priročnik Vzgoja za odnose, stran 49

DVE RESNICI, ENA LAŽ

TRAJANJE	30 minut
ŠTEVILO UDELEŽENCEV	5 – 20 udeležencev
NAMEN	Udeleženci razmislijo o kredibilnosti novic.
KRAJŠI OPIS	Udeleženci se naučijo prepoznavati lažne novice in razmišljati kritično.
PRIPOMOČKI IN PROSTOR	Dovolj prostora za izvedbo dejavnosti. Po potrebi listke in pisala.
POTEK	Vsak izmed udeležencev pripravi zase ali drugega “Dve resnici in eno laž”. Te tri izjave (eno resnico in dve laži) udeleženec sam ali drugi predstavi ostalim, pri čemer mora biti čim bolj prepričljiv. Ostali poskušajo ugotoviti, katera izjava je laž, tako da postavljajo vprašanja ali neposredno ugibajo. Pri tem naj bodo pozorni na pomembne podrobnosti, tako kot morajo biti pozorni pri lažnih informacijah. Ko vsi izrazijo svoje mnenje, lahko v skupini glasujejo, katera od trditev je resnična. Po dinamiki se lahko skupaj pogovorimo o možnih (spletnih) neresnicah in tem, kako se pred njimi zavarovati.
PRILAGODITVE	/
OPOMBE	/
VIR	Priročnik Vzgoja za odnose, stran 49

IV in PP

Veliko koristnih informacij, gradiv in idej najdete na spletni strani safe.si (pri pripravi aktivnosti vam na primer lahko zelo koristijo njihova drevesa odločanja), kot iztočnica za pogovor je uporabna tudi zelo neposredna kampanja Ugrizni se v sovražni jezik. Skavti projektno sodelujemo tudi s centrom Logout, ki izvaja strokovne delavnice na temo varne in preudarne uporabe digitalnih tehnologij. Delavnice so za stege brezplačne, rezerviraš pa jih na zdravje@skavti.si

JAVNO IN ZASEBNO

TRAJANJE	30 – 60 minut
ŠTEVILO UDELEŽENCEV	Najmanj 5 udeležencev
NAMEN	Udeleženci razlikujejo med zasebnim in javnim prostorom in razmišljajo, katere dejavnosti sodijo v zasebni in katere v javni prostor.
KRAJŠI OPIS	Udeleženci s pomočjo fotografij določajo, kaj je zasebni in kaj javni prostor ter kakšna dejanja so kje sprejemljiva. Izraz prostor ni nujno vezan samo na fizično okolje.
PRIPOMOČKI IN PROSTOR	Napisa »javno« in »zasebno«. 15 fotografij različnih javnih in zasebnih prostorov (med drugim fotografije sobe z eno posteljo, sobe z dvema posteljama, kopalnice in stranišča). 10 fotografij ali risb ljudi v različnih situacijah (med drugim pogovor dveh posameznikov, objem, poljub, moški / ženska v spodnjem perilu). Število fotografij naj bo prilagojeno številu udeležencev (zgoraj je število fotografij za pet udeležencev).
POTEK	Z udeleženci se pogovorimo o javnem in zasebnem prostoru. Postavimo skupni definiciji, npr.: • Javni prostor je tam, kjer je lahko naenkrat več kot ena oseba in nimamo nadzora nad tem, kdo in koliko oseb lahko pride tja. • Zasebni prostor je tam, kjer nas samih ali več oseb ne bodo motili drugi in imamo nadzor nad tem, kdo in koliko oseb lahko pride tja. Napisa »javno« in »zasebno« položimo vsako 239 na svojo stran delovnega prostora (to je lahko na mizi ali na tleh, vendar mora biti v dosegu udeležencev). Nato razložimo, da bo vsak udeleženec dobil svojo fotografijo z določenim prostorom. To fotografijo pokaže drugim, jo komentira (pove, kateri prostor je na njej) in se odloči, ali je to javni ali zasebni prostor. Fotografijo položi blizu napisa »javno« ali »zasebno«. Skupina nato še skupaj komentira fotografijo in lahko spremeni njen položaj. Lahko pride tudi do tega, da bo fotografija na sredi med karticama, kakor so lahko nekateri prostori hkrati javni in zasebni. Ponavadi je na koncu več fotografij pod javnim in ne pod zasebnim prostorom. Nato udeležencem kažemo slike, eno za drugo, ki opisujejo dejavnosti. Dobro je, da udeležencem povemo, kaj je na sliki, še preden jih pokažemo. Ko opišemo in pokažemo sliko z dejanjem, se morajo udeleženci odločiti, ali je za dejanje sprejemljivo, da ga počnemo v javnem, ali je bolje, da to počnemo v zasebnem prostoru. Počasi vsako sliko z dejanjem postavimo ob ali nad fotografijo prostora, kjer je to dejanje sprejemljivo. Ko imamo vse slike razporejene, se ob dejanjih, ki so bila dodeljena zasebnemu prostoru, pogovorimo, kako lahko zasebni prostor postane še bolj zaseben, npr.kako lahko spalnica postane še bolj zaseben prostor: z zapiranjem vrat, z zastrtimi zavesami, spuščenimi roletami… Udeležence opozorimo na dejanja, ki so kazniva, če jih počnemo na javnih mestih (torej imamo lahko zaradi njih težave s policijo). Pogovorimo se, kakšne so lahko posledice, če 240 počnemo intimne stvari v javnosti. Primeri vprašanj za pogovor: Kaj vse predstavlja javni prostor? Je to nujno fizični prostor? Kaj pa splet in socialna omrežja? Se lahko kako zaščitimo pred zlorabo oz. vdorom v našo zasebnost? So vse fotografije, ki jih naredimo, primerne za objavo na socialnih omrežjih in na spletu? So vsi podatki primerni za objavo? Kako lahko to vpliva na samopodobo, spolno zdravje posameznika?
PRILAGODITVE	Med javne prostore vključimo tudi ‘feed’ socialnega omrežja, sporočila na aplikacijah za pogovore in se pogovorimo o tem, če jih kot take dojemamo. Izpostavimo, da so vse vsebine, ki jih naložimo na splet, za vedno tam in obstaja nevarnost, da jih kdo zlorabi.
OPOMBE	Dejavnost je primerna za udeležence od 15. leta naprej. Primerna je za manjše skupine. Ključno pri programih za krepitev zdravega življenjskega sloga, torej tudi spolnega zdravja, je razvijanje osebnih veščin in odnosa do sebe, kamor sodi tudi skrb za to, da tisto, kar želimo ohraniti zase/partnerja, dejansko tudi ohranimo in preprečimo morebitno zlorabo.
VIR	Priročnik Zdrav kot vidra, stran 238

V RESNICI – NA SPLETU

TRAJANJE	30 – 60 minut
ŠTEVILO UDELEŽENCEV	5 – 20 udeležencev
NAMEN	Udeleženci razmišljajo o avtentičnosti vsebin na družbenih omrežjih.
KRAJŠI OPIS	Udeleženci predstavijo razliko med resničnim doživljanjem in vsebino na družbenih omrežjih.
PRIPOMOČKI IN PROSTOR	Dovolj prostora za izvedbo dejavnosti.
POTEK	Udeležence razdelimo v pare, znotraj katerih en izmed para opisuje, kako bi predstavljal svoje skavtske aktivnosti na družbenih omrežjih, drugi pa, kakšna se ta izkušnja zdi v resnici. Nato se skupaj pogovorimo o razlikah in podobnostih med temi predstavitvami. S tem se mladi naučijo prepoznati, da podoba na omrežjih pogosto ne odraža celotne zgodbe, kar jim lahko pomaga razvijati bolj uravnotežen pogled na digitalne vsebine.
PRILAGODITVE	/
OPOMBE	/
VIR	Priročnik Vzgoja za odnose, stran 46

JAZ – TI – ONI

TRAJANJE	60 – 90 minut
ŠTEVILO UDELEŽENCEV	Vsaj 9 udeležencev
NAMEN	Udeleženci razmišljajo o razlogih za medvrstniško nasilje in se spoznajo s pojmom ničelne tolerance do nasilja.
KRAJŠI OPIS	Udeleženci se vživijo v vlogo žrtve, izvajalca in opazovalca nasilja.
PRIPOMOČKI IN PROSTOR	Trije večji plakati za skupine, pisala.
POTEK	Na začetku voditelji preberejo ali še bolje, odigrajo, kratek prizor, v katerem pride do medvrstniškega nasilja. Ocenite, kaj je v dani situaciji za vašo skupino najbolj relevantno – mogoče posmehovanje zaradi zunanjosti, izključevanje, spletno nasilje, trollanje … Pomembno je, da so v zgodbo vpleteni nasilnež(i), žrtev in zunanji opazovalci. Udeležence z eno izmed metod razvrščanja razdelimo v tri enakomerno velike skupine. Vsaka skupina dobi svoj plakat in pisala ter navodilo, da se vživi v vlogo žrtve/izvajalca nasilja/opazovalca. Narišejo in napišejo miselni vzorec, v katerem odgovorijo na vprašanja: Kdo sem? Kako se počutim? Kako se odzovem v dani situaciji? Kje sem se naučil takega vedenja? Kaj lahko storim? Kaj si želim, da bi storili drugi zame? Lahko jih povabimo, da dodajo še svoje primere podobnih situacij. Skupine naj druga drugi predstavijo svoj plakat, s skupnimi močmi lahko še kaj dodate. Sledi diskusija o pomenu spoštljive komunikacije in o ničelni toleranci do nasilja. To v praksi verjetno ne pomeni, da nasilja nikjer in nikoli ne bo, ampak da nanj vedno primerno odreagiramo. Če kot opazovalec nasilja ne storimo ničesar, se pravzaprav tiho postavimo na stran nasilneža in sporočamo žrtvi, da s tem, kar se ji dogaja, ni nič narobe. Vsako nasilje je potrebno ovrednotiti, obsoditi in primerno ukrepati. Več gradiva in iztočnic za pogovor najdeš tukaj: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/policija-za-otroke-najstnike/nasilje-med-vrstniki?filter_tag[0]=108
PRILAGODITVE	Aktivnost bo še bolj doživeta, če pripravimo nekaj hipotetičnih scenarijev, ki jih skupine glede na vlogo tudi odigrajo. Po vsakem scenariju vsak od igralcev pove, kako se je počutil in kako bi lahko reagiral drugače, bolje.
OPOMBE	/
VIR	Povzeto po delavnici na javnem posvetu Mirovnega inštituta, 20. 11. 2023